O témi kampanje


Priložnosti in tveganja

Vse večja digitalizacija gospodarstva in uporaba digitalnih tehnologij v delovnem okolju prinašata priložnosti za delavce in delodajalce, vključno z novimi priložnostmi za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu.

  • Z avtomatizacijo se ponavljajoče se, delovno intenzivne in nevarne naloge dodelijo strojem.
  • Robotika in nadomeščata delavce v nevarnih delovnih okoljih.
  • Digitalne tehnologije in tehnologije za povečanje učinkovitosti (npr. eksoskeleti) izboljšujejo dostop do trga dela za prikrajšane delavce, na primer invalide, migrante ali delavce, ki živijo na območjih z malo zaposlitvenimi možnostmi.
  • Boljše spremljanje skupaj z masovnimi podatki omogoča bolj pravočasno in učinkovitejše ukrepanje.
  • Delavci, ki lahko delajo od doma, lahko bolje usklajujejo poklicno in zasebno življenje ter imajo več prožnosti in samostojnosti.

Podatki iz ankete OSH Pulse (2022), ki jo je opravila EU-OSHA, kažejo, da se digitalne tehnologije uporabljajo za spremljanje hrupa, kemikalij, prahu in plinov v delovnem okolju 19,2 % evropskih delavcev. Uporabljajo se tudi za spremljanje srčnega utripa, krvnega tlaka, telesne drže in drugih vitalnih funkcij 7,4 % delavcev.

Podatki iz istega vira kažejo tudi, da je manj verjetno, da bodo delavci, ki delajo od doma, izpostavljeni nasilju ali verbalni zlorabi strank, bolnikov in učencev oziroma nadlegovanju ali ustrahovanju. Delavci, ki delajo od doma, poročajo o izpostavljenosti nasilju ali verbalni zlorabi v le 7,9 % primerov (15,7 % celotnega delovno aktivnega prebivalstva), saj delajo večinoma na delovnih mestih, ki vključujejo manj stikov s tretjimi osebami. Poleg tega poročajo o nadlegovanju ali ustrahovanju v le 4,4 % primerov (v primerjavi s 7,3 % v celotnem delovno aktivnem prebivalstvu), saj lahko družbena izolacija (vključno od sodelavcev in nadrejenih) prispeva k zmanjšanju tovrstnega tveganja. Omeniti je treba, da je v primerjavi z vsemi delavci manj verjetno, da bodo delavci, ki delajo od doma, poročali o pomanjkanju samostojnosti ali vplivu na hitrost dela ali delovne procese (14,4 %).

Obstajajo tudi izzivi in tveganja za varnost in zdravje pri delu, ki izhajajo iz uvajanja digitalnih tehnologij v delovnem okolju:

  • Digitalno spremljanje, izguba samostojnosti, večja intenzivnost dela in pritisk, usmerjen v doseganje določenega standarda.
  • Delovna mesta na srednji vodstveni ravni nadomeščajo algoritmi, ki dodeljujejo naloge delavcem in spremljajo njihovo uspešnost.
  • Izguba nadzora nad delom, razdrobljenost delovnih mest na zelo preproste naloge, ki jih je treba izvesti na standardni način, omejena vsebina dela in .
  • Izolacija delavcev, povečanje virtualnih stikov in izguba podpore sodelavcev.
  • Neustrezne ali nepravične odločitve o delavcih, ki so posledica avtomatiziranih ali polavtomatiziranih procesov, ki uporabljajo podatke in/ali programsko opremo z napakami.
  • Sistem spodbud in kazni ter ocenjevanje uspešnosti delavcev.
  • Nejasna odgovornost za varnost in zdravje pri delu ter uporabnost obstoječega zakonodajnega okvira na področju varnosti in zdravja pri delu.
  • Mobilnost, prožnost, razpoložljivost 24 ur na dan in 7 dni v tednu ter brisanje meja med delom in zasebnim življenjem.

V raziskavi ESENER (2019), ki jo je opravila EU-OSHA, je bilo ugotovljeno, da je povečana uporaba digitalnih tehnologij v delovnem okolju povezana s psihosocialnimi tveganji, kot so časovni pritisk, slaba komunikacija ali sodelovanje, negotovost zaposlitve in delo v dolgih izmenah ali zunaj rednega delovnega časa.

Poleg tega so anketiranci v anketi OSH Pulse (2022) navedli, da zaradi digitalnih tehnologij delajo sami (44 %), da digitalne tehnologije povečujejo nadzor nad njimi pri delu (37 %), zmanjšujejo njihovo samostojnost pri delu (19 %), določajo hitrost ali ritem dela (52 %) ter povečujejo njihovo delovno obremenitev (33 %).

Podatki iz ankete OSH Pulse (2022) kažejo tudi, da delavci na daljavo, ki delajo od doma, pogosteje kot celotno delovno aktivno prebivalstvo poročajo o povečani delovni obremenitvi (33,2 %), hitrosti ali ritmu dela, ki ga določajo digitalne tehnologije (61,2 %), družbeni izolaciji (56,8 %) in velikem časovnem pritisku ali delovni preobremenitvi (46,9 %).