Glosar

Pri aditivni proizvodnji se uporabljajo podatki, programska oprema za računalniško podprto načrtovanje (CAD) ali skenerji za 3D-predmete, ki usmerjajo strojno opremo za nanašanje materiala plast za plastjo v natančne geometrijske oblike. Kot je mogoče sklepati iz njenega imena, se pri aditivni proizvodnji dodaja material za izdelavo predmeta. Čeprav se za aditivno proizvodnjo občasno uporabljata izraza „3D-tiskanje“ in „hitra izdelava prototipov“, je vsak postopek dejansko podtip aditivne proizvodnje.

Izrecno opredeljen sklop navodil, ki opisujejo, kako bi lahko računalnik ali človek izvedel neko dejanje, nalogo ali postopek ali rešil težavo.

Algoritemska preglednost je načelo, da bi morali biti dejavniki, ki vplivajo na delovanje algoritmov in ustvarjene rezultate, vidni ali pregledni delodajalcem, oblikovalcem politik in delavcem, ki uporabljajo in urejajo sisteme, ki uporabljajo te algoritme, ter na katere taki sistemi vplivajo. Sodelovanje predstavnikov zaposlenih je bistveno za krepitev zaupanja delavcev v te sisteme.

Način upravljanja delavcev, pri katerem se enostavni algoritmi (tj. brez
„inteligence“) in digitalne tehnologije (npr. naprave za spremljanje delavcev,
računalniki ali programska oprema za prepoznavanje obrazov) uporabljajo za avtomatizirano ali polavtomatizirano upravljanje delavcev. Zagotavlja sredstva za avtomatizacijo velikega števila nalog upravljanja delavcev (npr. oblikovanje urnikov, določanje izmen in spremljanje delavcev prek nosljivih naprav). Upravljanje delavcev, ki temelji na umetni inteligenci, vključuje simulacijo inteligence, ki je potrebna za obvladovanje negotovosti (npr. zagotavljanje različnih rezultatov na podlagi sprememb v okolju),
medtem ko je algoritemsko upravljanje po naravi deterministično (tj. ob enakih vhodnih podatkih vedno zagotavlja enak rezultat).

Način upravljanja delavcev, ki temelji na umetni inteligenci in se uporablja za podporo odločanju o vidikih upravljanja človeških virov. V tem okviru se uporabljajo digitalna orodja in podatki za merjenje in razumevanje učinkovitosti zaposlenih ter poročanje o njej.

Uporaba sistemov ali tehničnih postopkov, ki omogočajo, da naprava ali sistem (delno ali v celoti) opravlja funkcijo, ki jo je prej opravljal ali bi jo verjetno lahko (delno ali v celoti) opravljal človek.

Delo na daljavo je katera koli vrsta ureditve dela od doma ali na splošno zunaj prostorov delodajalca ali na določeni lokaciji. Poudarek je na delu na daljavo, ki ga omogočajo digitalne tehnologije (npr. osebni računalniki, pametni telefoni, prenosni računalniki, programski paketi in internet).

Spletna storitev ali spletna tržnica, ki deluje na podlagi digitalnih tehnologij (vključno z uporabo mobilnih aplikacij) in je v lasti in/ali upravljanju podjetja ter omogoča usklajevanje med povpraševanjem po delovni sili, ki jo zagotavlja platformni delavec, in njeno ponudbo. Primeri platform so Uber, Glovo, Wolt in Task Rabbit.

Naloga, ki za dokončanje zahteva eno ali več fizičnih dejanj.

Področje strojnega učenja, ki uporablja (umetne) nevronske mreže za posnemanje človeških možganov in izboljšanje učnih sposobnosti umetne inteligence.

Igrifikacija se nanaša na prenos zamisli in pojmov iz iger, kot so nagrade za dosežene mejnike, v delovno okolje in delovne procese za spodbujanje delavcev k vedenju, ki ga želi delodajalec, ter s tem za povečanje učinkovitosti in produktivnosti. Spodbuja lahko sodelovanje in interakcijo med skupinami, zmanjša stres in izboljša splošno zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu.

Industrijski robot je avtomatično krmiljen večnamenski manipulator, ki ga je mogoče reprogramirati, z možnostjo programiranja na treh ali več oseh.
Lahko je fiksni ali mobilni.

Raziskovalna veja, ki proučuje področje interakcije med ljudmi (uporabniki) in roboti. Je multidisciplinarna ter vsebuje prispevke s področij interakcije med človekom in računalnikom, umetne inteligence, robotike, prepoznavanja govora in družbenih ved (psihologija, kognitivna znanost, antropologija in človeški dejavniki).

Internet stvari je kibernetsko-fizični sistem, v katerem se zbrane informacije prek interneta posredujejo računalnikom za zbiranje podatkov o proizvodnih in delovnih procesih ter za analizo teh podatkov z razčlenjenostjo brez primere. To pomeni, da ljudje ustvarjajo „vseprisotni svet“, v katerem bodo vse naprave v celoti povezane v omrežje. Internet stvari preoblikuje našo interakcijo s fizičnim svetom s pomočjo naprav, ki so medsebojno povezane na platformi (npr. v oblaku) ter funkcije izvajajo prilagodljivo glede na vhodne podatke in programiranje.

Zaščita računalniških sistemov in omrežij pred razkritjem informacij in krajo ali poškodovanjem njihove strojne in programske opreme ali elektronskih podatkov ter pred motnjami ali napačnim usmerjanjem storitev, ki jih zagotavljajo.

Veja fizike, razvita v klasični mehaniki, ki opisuje geometrijsko možno gibanje točk, teles (predmetov) in sistemov teles (skupin predmetov) brez upoštevanja sil, ki nanje vplivajo (tj. vzrokov in učinkov gibanja).

Naloga, ki za izvedbo zahteva več miselnih procesov, kot so odločanje,
prepoznavanje vzorcev ter naloge, ki temeljijo na govoru ali jeziku.

Nabori podatkov, opredeljeni po velikosti (velik obseg), hitrosti (stalno povečevanje) in raznolikosti (strukturirana in nestrukturirana oblika, kot so besedila), ki jih pogosto uporabljajo stroji z umetno inteligenco.

Modeli napovedovanja, ki umetno inteligenco uporabljajo za analizo podatkov za napovedovanje različnih dejavnikov, povezanih z delavci, kot so modeli, ki se uporabljajo za analitiko ljudi. Uporabijo se lahko na primer za napovedovanje, kdo od zaposlenih bo najverjetneje kmalu zapustil podjetje zaradi stresa, izgorelosti ali pomanjkanja motivacije ter bi mu zato vodje morali nameniti več pozornosti.

Bolj vsiljiv nadzor delavca, ki presega zgolj delo in vključuje dejavnosti, kot so spremljanje objav v družbenih medijih in obiski spletnih strani, z namenom, da se o delavcu zbere čim več informacij. Prakse nadzora delavcev lahko kršijo zakonodajo o varstvu podatkov in njihove osebne pravice ter lahko povzročijo stres in slabo duševno zdravje.

Izraz „napredna robotika“ se nanaša na zasnovo, proizvodnjo in uporabo strojev, ki lahko opravljajo zahtevne in zapletene naloge z uporabo umetne inteligence za interakcijo z resničnim svetom okoli njih.

Nosljive naprave so majhne elektronske naprave s senzorji in zmogljivostjo računanja (npr. pametne ure, podatkovna očala ali druge naprave z vgrajenimi senzorji ali elektronskimi sledilnimi napravami), ki se lahko namestijo na različne dele telesa, da zbirajo podatke, ki se posredujejo drugim digitalnim sistemom za obdelavo. Uporabljajo se lahko za analizo fizioloških in psiholoških podatkov, kot so občutki, spanje, gibanje, srčni utrip, telesna temperatura in krvni tlak, prek aplikacij, nameščenih v sami napravi ali v zunanjih napravah, kot so pametni telefoni, povezani z oblakom.

Novi sistemi za spremljanje varnosti in zdravja pri delu uporabljajo digitalno tehnologijo za zbiranje in analizo podatkov delavcev in/ali delovnega okolja, da bi prepoznali nevarnosti, ocenili tveganja, preprečili in/ali zmanjšali škodo ter spodbujali varnost in zdravje pri delu.

Oblak je omrežje oddaljenih strežnikov po vsem svetu, ki so med seboj povezani in delujejo kot enoten ekosistem. Ti strežniki so namenjeni shranjevanju in upravljanju podatkov, uporabi aplikacij ali zagotavljanju vsebine ali storitve (npr. pretakanje videoposnetkov, spletna pošta, programska oprema za pisarniško produktivnost ali družbena omrežja). Datoteke in podatki so dostopni na spletu iz katere koli naprave, povezane z internetom.

Pametna OVO je zadnja raven zaščite delavcev pred nevarnostmi in se uporablja, kadar nevarnosti ni mogoče odpraviti ali tveganj zanje ni mogoče dodatno zmanjšati s kolektivnimi ali organizacijskimi ukrepi, tehničnimi projekti ali praksami vzdrževanja – združuje tradicionalna oblačila s pametnimi deli, kot so „senzorji, detektorji, moduli za prenos podatkov, baterije in kabli“.

Krovni izraz za označevanje novih digitalnih sistemov za spremljanje in izboljšanje varnosti in zdravja delavcev, vključno na primer s pametno osebno varovalno opremo (ki lahko določi ravni plinov, toksinov in hrupa ter temperatur, ki pomenijo visoko tveganje), nosljivo opremo (ki lahko komunicira z delavci, s senzorji, ki so lahko vgrajeni v zaščitne kape ali varnostna očala), mobilnimi ali statičnimi sistemi, ki uporabljajo kamere in senzorje (npr. brezpilotna letala, ki učinkovito dosegajo in spremljajo nevarna območja na deloviščih, da se v gradbeništvu in rudarstvu prepreči izpostavljanje ljudi nevarnostim).

Platformno delo je plačano delo, ki je zagotovljeno ali posredovano prek spletne platforme oziroma poteka na njej v obliki spletne tržnice, ki deluje na podlagi digitalnih tehnologij za lažje usklajevanje ponudbe delovne sile in povpraševanja po njej.

Postopek pridobivanja spoznanj in znanja iz podatkov z uporabo statističnih ali drugih tehnik in orodij.

Polavtomatizirano odločanje se nanaša na človekove odločitve, podprte z rezultati avtomatiziranih računalniških algoritmov (z vključitvijo umetne inteligence ali brez nje), medtem ko se popolnoma avtomatizirano odločanje nanaša na popolno avtonomijo računalniških algoritmov pri sprejemanju odločitev.

Proces pridobivanja/učenja novih znanj in spretnosti.

Pri pristopu k digitalni preobrazbi, ki temelji na človekovem odločanju, umetna inteligenca in digitalne tehnologije podpirajo, vendar ne nadomeščajo človekovega nadzora in odločitev ali obveščanja in sodelovanja delavcev ter posvetovanja z njimi. Načrtovanje, razvoj in uporaba digitalnih sistemov, ki so osredotočeni na človeka, omogočajo, da se ti sistemi uporabljajo za podporo delavcem, pri čemer imajo ljudje nadzor nad njimi.

Do pristranskosti podatkov pride, kadar ti sistematično vsebujejo določene vrste napak, pri katerih so nekateri elementi v naboru podatkov bolj ali manj ponderirani in/ali zastopani kot drugi. Družbeni in kulturni predsodki in prepričanja programerjev ali razvijalcev programske opreme so lahko razlog, da sistemi zbirajo in ustvarjajo pristranske podatke.

Upravljanje odnosov s strankami (Customer Relationship Management – CRM) je celostni upravljavski informacijski sistem, ki se uporablja za časovno razporejanje, načrtovanje in nadzor dejavnosti prodaje in predprodaje v organizaciji. Sistemi za CRM so sestavljeni iz strojne opreme, programske opreme in orodij za mreženje ter so namenjeni izboljšanju sledenja strankam in komunikacije z njimi.

RFID je „brezžična senzorska tehnologija, ki temelji na zaznavanju elektromagnetnih signalov in vključuje tri sestavne dele: anteno ali tuljavo, oddajnik (z dekoderjem) in transponder (elektronsko sledilno napravo za radiofrekvenčno identifikacijo). [...] Antena oddaja radijske signale, da se elektronska sledilna naprava aktivira ter da se podatki berejo iz nje in zapisujejo vanjo“.

Izguba spretnosti in znanja, potrebnih za opravljanje dela, kot posledica avtomatizacije.

Sistemi brezpilotnega zrakoplova so „sestavljeni iz ogrodja zrakoplova in napajanja, senzorjev zrakoplova, daljinskega upravljavca, računalnika v zrakoplovu in aktuatorjev zrakoplova. Senzorji zbirajo informacije o okolju zrakoplova, aktuatorji pa povzročajo premikanje zrakoplova. Upravljavec lahko prejema informacije tako, da gleda neposredno zrakoplov (letenje z
„neposrednim pogledom“), ali tako, da gleda videoposnetek, ki se prenaša z zrakoplova (letenje s „pogledom prve osebe“)“.

Praksa zajemanja informacij o zaposlenih, kot so njihova lokacija, dobro počutje in trenutna naloga, da bi spremljali uspešnost in skladnost s politikami podjetja, pa tudi prepoznali zdravstvene težave ali varnostna tveganja.
Poroča se, da spremljanje delavcev lahko pomeni kršitev zakonodaje o varstvu podatkov in osebnih pravic delavcev ter lahko povzroči stres in duševne težave.

Strojno učenje je veja umetne inteligence, ki se ukvarja s tem, kako se lahko računalniki sami učijo, povečujejo svoje znanje in izboljšujejo na podlagi podatkov brez človekovega posredovanja.

Proces pridobivanja/učenja dodatnih znanj in spretnosti.

Umetna inteligenca se nanaša na sisteme, ki z analiziranjem svojega okolja in (v določeni meri avtonomnimi) dejanji za doseganje določenih ciljev izkazujejo inteligentno ravnanje. Na umetni inteligenci temelječi sistemi lahko v celoti temeljijo na programski opremi in delujejo v virtualnem svetu (npr. glasovni pomočniki, programska oprema za analizo slik, iskalniki, sistemi za prepoznavanje govora in obraza), lahko pa je umetna inteligenca vdelana v strojno opremo (npr. napredni roboti, avtonomni avtomobili, droni ali aplikacije za internet stvari).

Gre za sistem upravljanja delavcev, ki zbira podatke, pogosto v realnem času, o delovnem prostoru, delavcih in njihovem delu, ki se nato prenesejo v model, ki temelji na umetni inteligenci in sprejema avtomatizirane ali polavtomatizirane odločitve ali zagotavlja informacije za nosilce odločanja o vprašanjih, povezanih z upravljanjem delavcev.

Virtualna resničnost je računalniško ustvarjen scenarij, ki simulira izkušnjo iz resničnega sveta, medtem ko razširjena resničnost združuje izkušnje iz resničnega sveta in računalniško ustvarjeno vsebino. Razširjeno resničnost je mogoče opredeliti kot „potopitveno“ tehnologijo, ki briše meje med resničnostjo in virtualnim svetom ter izboljšuje komunikacijo uporabnika z okoljem. V praksi uporabniki razširjene resničnosti usmerijo svoje naprave (pametni telefoni, nosljive naprave itd.) proti določeni sliki, ki se pridobi in obdela za ustvarjanje projekcij (2D ali 3D), s katerimi lahko uporabnik komunicira.

Zaupanje je mogoče opredeliti kot prepričanje, da bo posrednik [tehnologija avtomatizacije, tj. napredna robotika] pomagal doseči posameznikov cilj v razmerah, za katere sta značilni negotovost in ranljivost.